Prednosti in uporaba

Vidi poglavitno prednost interneta v izumu elektronske pošte, ki je pomenil revolucijo v pisni komunikaciji med ljudmi, s čimer se verjetno strinjamo vsi. Poleg te pošte pa so tu še spletne strani, ki nam dajo možnost posredovanja naših sporočil najširši javnosti po celem svetu, torej nismo omejeni le na ljudi, katerih elektronske naslove poznamo.

Spletne strani razvršča v šest skupin glede na njihovo vsebino: informacijske, izobraževalne, zabavne, oglaševalske, prodajne (e-poslovanje) in osebne. Vsaka od teh skupin strani ima svoje značilne poteze.

Informacijske strani so zelo široka skupina, ki zajemajo tako iskalnike, telefonske imenike kot tudi spletne izdaje časopisov, revij, spletni radio in televizijo. Kar zadeva oblikovanje teh strani, njihov lepi videz ni ravno prioriteta uporabnikov, pomembnejši so enostavna dostopnost, logična navigacija, zanesljivo delovanje in hitri odziv na njihove potrebe.

Izobraževalne strani trenutno še niso v razcvetu, vendar ga lahko pričakujemo kmalu, saj bodo take strani omogočale ljudem izobraževanje, kadar bodo želeli in v toplini njihovega doma. Kar zadeva oblikovanje, velja tu podobno kot pri informacijskih straneh.

Zabavne strani so ena izmed prevladujočih skupin glede na število strani. Vanje sodi vse, od iger, vicev, smešnih slik pa do milijonov pornografskih strani, ki so še zmeraj najbolj popularne na internetu. Tukaj glede oblikovanja sploh ne bi izgubljali besed, naj gredo svojo oblikovalsko pot, priporoča.

Za oglaševalske strani lahko rečemo, da si vsako podjetje, ne glede na svojo velikost, želi biti na internetu, četudi morda nima nič povedati ali pokazati. Najslabše pri njih je, kot ugotavlja Peetz-Schou, da je le manjšina strani takšnih, ki so na pogled dobre, večina jih namreč ni podobna ničemur.

 

Kritika

Islamsko bančništvo je še mlado in se sooča z določenimi težavami. Kljub temu da prepoveduje zaračunavanje obresti, pa vsi muslimani ne razume­jo obresti enako. Tako je npr. velikokrat dovoljeno, da banke namesto obresti zaračunajo honorar. Na primer: v imenu stranke kupijo posest ter jo prodajo stranki za višjo ceno. Določene banke prav tako zaračunajo enkraten honorar za izdajo posojila. Islamski puritanci tem praksam nasprotujejo ter se še vedno držijo stare interpretacije obresti. Problem, na katerega lahko naletijo centralne banke v muslimanskih državah, je prevelik vpliv politične vlade na monetarno politiko, razlagata Zangeneh in Salam 26". Tako je npr. centralna banka v Pakistanu glede monetarne politike dolžna slediti napotkom finančnega ministrstva. Religiozno vodstvo države je avtoriteta, ki presoja, ali je šeriatsko pravo implementirano v monetarno politiko. Pakistan je poskušal z zakonodajo islamizirati vrsto finančnih instrumentov. Leta 1991 je šeriatsko sodišče v Pakistanu odločilo, da so transakcije, ki vsebujejo obresti, nelegalne. Vendar se je vlada na to razsodbo uspešno pritožila na vrhovno sodišče. Centralne banke so tako prepuščene dilemam, ki izhajajo iz negotovosti in pomanjkanja jasnosti glede smeri razvoja finančnega sistema.

Kljub temu naj bi se islamske banke soočale z določenimi težavami, ki se nanašajo na implementacijo principa delitve izgube in dobička. Gafoor omenja težave na teh področjih: udeležba pri dolgoročnih projektih z nizkim donosom, financiranje malih podjetnikov, tekoča vsakodnevna posojila delujočim podjetjem in posojila vladi. Dusuki omenja, da naj bi dokazi v praksi potrjevali, da večina financiranja islamskih bank ne temelji na principu pravičnosti. Naqvi pa kritizira počasno implemen­tacijo islamskih principov v komercialnih bankah v Pakistanu in odso­tnost želje po odpravi revščine.